많이 보고 십을거에요

Že celo jutro dež prši. Že tretji dan zapored. Kot ponavadi sem vstal prvi in zakuril peč v jedilnici. Še tokrat.
Kot ponavadi je princeska vstala zadnja. Na mizi jo je čakal zajtrk, ki sem ga skrbno pripravil: riž, ocvrta jajca, kimči, alge in juha iz kimčija. Namesto, da bi jedla, je samo stala sredi jedilnice in me gledala. In še na pol spala. Pobožal sem jo po laseh; prijela me je za roko in jo podržala med svojimi drobnimi dlanmi. Pogledal sem na uro in jo popeljal k zajtrku. Uspela je naredit en zalogaj, ko je na dvorišču potrobilo. Rumen šolski kombi je že prispel. Urno je vstala, si oprtala torbico in mahajoč stekla proti vratom. Ko se je obrnila, da jih zapre za sabo, sem se ji pogumno nasmehnil. Obstala je in pritekla nazaj za objem in poljubček. Naslednji trenutek je ni bilo več. Nisem ji uspel niti povedat, kako jo bom pogrešal. V korejščini seveda, celo jutro sem ponavljal kot priden šolarček pred testom.많이 보고 십을거에요.
Pojedel sem njen zajtrk.