torek, 07. julij 2009

Niyama

There is no reason to suppose that the world had a beggining at all. The idea that things must have a beggining is due to the poverty of our imagination.
Bertrand Russel


Obstajalo naj bi pet nivojev procesov (Niyama), tako na fizičnem kot duševnem nivoju (Utu Niyama, Bija Niyama, Kamma Niyama, Dhamma Niyama in Citta Niyama).
Kamma (=Karma) Niyama) je red dejanja in posledice, kar naj bi pomenilo, da željena in neželjena dejanja proizvedejo odgovarjajoče dobre in slabe rezultate oz. posledice.
Narada Thera pravi: "Tako gotovo kot voda vedno tvori vodoravno površino, tako Kamma, ko dobi priložnost, proizvede neizogibne posledice - ne kot nagrado ali kazen, temveč kot prirojeno nadaljevanje. Ta sosledica dejanja in posledice je naravna in nujna, kot pot sonca in lune, in je retributivni princip Kamme." (The Buddha and His Teachings, str. 345)
To me ne bega, vsaka religija ima svoj način za ovčice prepričat v svoja učenja, ki vedno vključuje korenček in palico. Kar me bega, je na strani 295 iste špehaste bukve, ki jo vlačim okoli sveta in jo prebiram celo na Škotskem: "(Buddhism)... is neither sceptical nor dogmatic." Ma ne me jebat? Kaj pa je pol dogma, če ne trditev, da nekaj JE ker jaz tako pravim? Očitno se moram še marsikaj naučit o dogmatizmu, pojma nimam kaj je to... Za nameček na isti strani doda še čudovito misel, namenjeno vsem, ki trdijo, da budizem ni religija: "In one sense Buddhism is not a religion, in another sense it is the religion of religions." Wow, kaj vse lahko pričaramo potem v duhu ne-dualnega gledanja na svet? Ni dobro, ni slabo, ni niti dobro in slabo... Ampak ko ti od vsega tega rata slabo, kako boš pogledal cepca, ki te hoče prepričat, da ti ni slabo?
Whatever, ko mi je takih branj rahlo čez glavo, si v žep vtaknem pomarančo in odpujsam čez hrib, pa čez drugega in tretjega, tudi četrti in peti sta nekje na poti, pa ovce in morje...













In zvečer vedno ostane Galley of Lorne, kjer samo moški del strežbe zna narisat deteljico na peno Guinnessa. In kjer se že praktično poznam z vsemi, vsaj na videz, z vsemi smo na "Hi there", ko se vidimo, pa čeprav so me eni zamešali za neko himalajsko ekspedicijo (WTF? to se tudi jaz sprašujem). V soboto pa... khm, vsi živahno poskočni okoli mene, kako da sem, kako gre, še eno rundo in take. WTF again? Saj je lepo živet med prijaznimi ljudmi, ampak preveč prijaznosti lahko škodi... Le kaj za vraga jih je pičilo? Pa ja niso tako banalni, da jih mikata dolgonogi devetnajstletni nemki, ki sta prišli z mano na pivo? E ja, bo že držalo, Lisa in Sielke sta kaj hitro postali atrakciji v pubu, če ne drugo žlampata pivo kot domačinki... v petek pa odhajata v London.


Kaj bo z mano? E, nimam pojma. Hočem kimči!!!!!!!

Ni komentarjev:

Objavite komentar

STATISTIKA