Muzej kimčija je namenjen izključno njegovim oboževalcem. Ne, da ostalih ne bi pustili not ali da bi jih mamljive vonjave od tam pregnale; preprosto dolgočasen bi bil za nekoga, ki te božanske hrane nikoli ni poskusil sam naredit ali pa vsaj ne uživa v njem. V kimčiju, ne muzeju. Nekaj zgodovine, plastični eksponati stotin različnih kimčijev, soba za degustacijo. Ta je neprodušno zaprta, neoboževalci kimčija bi najbrž not omedleli od - po njihovem - smrada, moje nosnice pa so samo plapolale in zahtevale še. Nisem se počutil oropanega za 3000 wonov. Oziroma 5000, če prištejem še podzemno.
Še kratek sprehod po COEX nakupovalnem centru, res kratek, samo 2 uri sem prebil not.
Zgodovina
Nekaj različnih primerkov kimčija
Tudi meni je težko verjet, da se kimči dela celo iz bambusovih vršičkov ali kakija ...
Eh, da mi je imet tak hladilnik....
Lahko si pripravite kimči po osnovnem muzejskem receptu:
Sicer pa te dni živim v tej ulici
oh, jaaa :))
OdgovoriIzbrišičeprav me je motlo, da sem lahko samo gledala, med tem ko so se mi sline cedile po šipah... ni fer do nas! :P