torek, 04. maj 2010

Doma


Seoul je za mano, prišel sem v deževnem večeru, odšel v včerajšnjem kislo oblačnem jutru. Nagledal sem se kraljevih palač, muzeja, templjev in nenavadnih kafičev. Koncert klasične glasbe (Brahms) in malo manj klasične v okrožju Hongik. Po koncertu ostarela revolucionarja obujata spomine na zlate študentske čase metanja molotovk. Nedeljsko prenatrpane ulice in v večernem miru nad Seoulom še en namig, da zelo spominjam na zlobnega budističnega meniha. Ko Mee He vidi sliko Hae In se kar stopi in zanjo podari knjigo pravljic.
Palače in templji:






Zelo nenavadna kavarna:



Dva koncerta:


Mee He in njen muc Zelje

Gneča v nedeljo popoldan:

Da ne bi kdo nakladal o naključjih. V Jinbu pridem okoli dveh in, namesto da bi se urno podvizal in poiskal avtobus za Nodong-ri, si privoščim kavo ob tržnici. Čez 10 sekund se pripelje mimo Nandida. Pozdravi, objemi, pospremim jo k zdravniku in v lekarno, nato pokupi pol tržnice in pridno nosim robo v avto. Ko smo doma je seveda prva v središču pozornosti mala Rattana, naslednji teden bodo praznovali njeno stodnevnico. Seveda dobim tudi svoj kimči. Ura je že skoraj prava, zato je moje mesto na dvorišču, da pričakam rumen šolski kombi. Hae In izstopi utrujeno in zdolgočaseno, za sabo vleče novo šolsko torbo. Najbrž ni potrebno razlagat, kakšne barve. Tudi rožnata bluza je nova in dolge lase ima spete v rep. Kot bi se vse spremenilo - kot se ne bi nič spremenilo. Ko me zagleda se mi najbrž ustavi srce, vse dokler ne zavriska "Stric Dag!" in steče proti meni. Oklene se me kot klop, jaz nje tudi in, kot pred enim letom, je njena prva pripomba namenjena mojim lasem, tokrat neobstoječim. Potem pa vseeno dobim lupčka. Na vrsti so darila in skoraj jo kap, ko v naročju prinesem čokolade, knjige in kup drobnarij. Lep čas čokolade samo zlaga in prelaga in ogleduje, dobim še enega lupčka. Gotovo so pekoči feferoni v pekoči omaki krivi, da me nekaj ščemi v očeh.




Ampak tudi Rattana je dobila svoj delež:

Ni komentarjev:

Objavite komentar

STATISTIKA