Včeraj je Rattana praznovala stodnevnico. Že v soboto popoldan se je prebivalstvo v tej dolini podeseterilo, ko so se narisali družinski prijatelji. Če imaš penzion, je kaj lahko namestit okoli 40 prijateljev, ki lahko že v soboto pridejo na nedeljsko kosilo.
Kljub temu, da je bila nedelja, sem se (skoraj kot ponavadi) zbudil ob petih, jasno nikjer žive duše, pa sem jo v jutranjem mrazu mahnil kar na bližnji hrib.
Razgled sicer ni bogsigavedi kaj posebnega, je pa bil sprehod kar prijeten in utrudljiv, ob povratku okoli osmih pa je bilo že pošteno vroče. Zajtrk, nato pa vse živo (od domačih, gosti so seveda samo brezdelno pohajkovali naokoli) navali na pripravo hrane za pojedino.
Kot ponavadi je bilo potrebno poskrbeti za predstavo in Mr. Lee, mojster riževe... khm... potice? (kakšen primeren prevod za rice cake oz. 떡?), je spet opravil večino dela z rižem in pripravi fižolovega posipa, čeprav je tudi ostalim dovolil zabavo pri mahanju z lesenim kladivom.
Nekaj dobrot, preden so lakotniki brez milosti napadli omizje
Kako je dejansko potekalo žrtje, pa ne bo vidno na slikah, ker jih ni. Sem imel roke preveč zasedene s hrano in sem se tako preobjedel, da sem še cel popoldan preklinjal svojo požrešnost.
Zelo razširjena družina pozira
Tudi princeska se je pražnje oblekla in na moje veliko veselje je to bila oblekica, ki sem ji jo prinesel z Japonske. Ampak, lej ga zlomka, kaj ni še ena prikupna punčka imela jako podobne oblekice!
Zvečer, ko smo ostali sami, pa je bil spet čas za naše vsakdanje neumnosti.
Slovenian Alps
Pred 8 leti
Rice Cake - verjetno bo še najbližje riževemu kolačku.
OdgovoriIzbriši