Rattana in Hae In

Rattana je en tak cukrček, da je kar težko opisat. Naslednji teden bo imela 100 dni in bo tukaj slavje. Že drugi dan tukaj sem postal kar njena pestunja. Spopadel sem se s tipičnimi težavami, ki pestijo tovrstno početje: bil pobruhan in polulan, ostal brez marsikatere kocine v bradi, mali vragec je hotel spat seveda samo v naročju in nikakor v postelji... skratka, neizmerno sem užival. Rattana je vedno v centru pozornosti, bodisi staršev, starih staršev, sorodnikov ali prijateljev. Še moški del populacije se prav aktivno in vmeto ukvarja s pestovanjem in previjanjem.



Hae In je ostala moja princeska. čeprav je bila v pisanih dokolenkah bolj azijska Pika Nogavička. Predvčerajšnjim zvečer sem ji pletel kitke in najbrž ne pretiravam, če rečem, da bi vse ženske, ki jih poznam, ubijale za imet take lase.
Ker je bil v sredo Children's Day, državni praznik, pouk odpade tudi v četrtek in danes. Ne sicer povsod in v vseh šolah, ampak, kot kaže, imajo na teh koncih precej nekorejski odnos do šolanja. Meni zelo prav, da se mi ta nasmejani drobižek ves čas mota pod nogami.
In ne samo da se nasmejano mota pod nogami, zelo pridna je in vedno pomaga, sploh ko je potrebna hitra akcija kot včeraj, ko se je na kosilu ustavil najavljeni avtobus in smo postregli 52 kosil naenkrat.

Vse kar ima noge in roke je delalo, lahko bi rekli, da je pomagala tudi Rattana, ki je zvedavo kukala z babičinega hrbta.
Za večerno popestritev so poskrbele družinske karaoke. In kljub vloženemu trudu me niti princeska ni uspela prepričat, da bi kaj zakrulil v mikrofon. Očitno to res ni in ni zame, če ji nisem bil sposoben razveselit. Se je pa sama veselila in odpela par pesmic.