sobota, 27. junij 2009

Céilidh

Zen učitelj: Zapomni si, ti ne obstajaš!
Zen učenec: S kom to govoriš?


Pravi pravcati céilidh na vasi - jaz pa med povabljenci. Logično, saj so bili vabljeni vsi po vrsti in res je prišla skoraj cela vaška skupnost, ki sicer šteje okoli 400 duš. Sandy je praznoval 40. rojstni dan in je zrihtal plac (svojo štalo), ceilidh bend (Archie MacVicar Trio) in roštiljado. Drink in vso hrano (ki ni roštiljana) smo morali prinest sami. Pa naj še kdo reče, da Škoti niso škrti... No, roko na srce, napojit 400 Škotinj in Škotov je res hud zalogaj, tako da je to povsem razumljivo.
Proti večeru smo se začeli zbirat v Galley of Lorne pubu ("our local drinking den") in pivo je steklo v potokih. Po dveh rundah sem uvidel, da so domačini (in domačinke) v pitju kos vsakemu slovenskemu alkoholiku in se sprijaznil, da bom pač capljal za njimi.

Da ne bi kdo mislil, da je Brian tako grd, je samo žrtev zlobnih mušic (midgies) in roko ima še bolj zatečeno.
Štala za žurko, ki ni postala štala, vsaj do štirih zjutraj ne.

Ogenj in dim sta vsaj za silo odganjala mušice.

Žurke se je udeležilo res staro in mlado.

Kot sem se na Japonskem uspešno otresel udeležbe na karaokah, sem se tukaj upiral plesom, tudi ko so me skorjda rotili, naj odplešem njihov najenostavnejši ples. No, ko sem gledal ta njihov "najenostavnejši" ples, si nisem uspel predstavljat, kako izgleda kakšen zakompliciran. Je pa res, da je bilo med kakimi 50 poskakujočimi udeležnci le za peščico takih, ki so vedeli kako se plesu streže in so nekako vodili ostale, ki so se izključno zabavali (ali zmedeno tavali med soplesalci).






Archie je spokal svoj trio okoli enih zjutraj in na odru se je hitro pojavil DJ, ki je prisotne zazibal po "memory lane" z zvoki sedemdesetih, po sto letih sem slišal celo Meat Loaf... Alkohol je tekel v hudournikih, ampak v vsej množici sem videl le dva ali tri res totalno nabasane, da niso vedeli če se kilt nosi okoli riti ali okoli glave. Spoznal sem kopico ljudi, ki jih danes ne bom niti prepoznal, kaj šele, da bi si zapomnil imena; mičnih deklin je bilo bistveno več kot za vzorec, je pa žalostno, koliko jih ima težave z debelostjo - in tu ne mislim na take, ki imajo kako kilo preveč, ampak na take, ki bi morale skinit vsaj polovico svoje trenutne teže. Fish&chips prehranjevanje?

Okoli štirih zjutraj je vsaj polovica folka še vedno veseljačila, meni pa je bilo že dosti vsega, postalo je še bolj svetlo in odpujsal sem spancu naproti. S takim kažipotom se res ne moreš zgubit...

Ni komentarjev:

Objavite komentar

STATISTIKA