Kdo se boji severa?

Jug že ne. Ko govorimo o odnosih med Severno in Južno Korejo, seveda.
Najprej globalno: da imajo pakistanci, ki crkujejo od lakote tako kot severnokorejci, atomsko orožje, je čisto "v redu", kako so francozi jedrsko razfukavali tihomorska otočja je bilo itak vedno prav, o Indiji ali Izraelu da niti ne govorimo, niti o ostalih.
Lokalno: vsem se je dvignil tlak zaradi tobože jedrskih poskusov Severne Koreje. Zakaj tobože? Ker to sploh ni res in je samo poceni propaganda. Severna Koreja preskuša medcelinske balistične izstrelke, ki LAHKO nesejo tudi jedrsko konico. Za test si je enostavno ne morejo privoščit, ker je predrag hec.
Današnji Korea Times se v naslovnem članku "South Koreans Indifferent to NK Threat"huduje nad južnokorejci, ker življenje zanje teče normalno in se ne sekirajo zaradi "zlobnih načrtov" severne sosede. Za takšno stanje krivi administraciji prejšnjih dveh predsednikov, ki sta vztrajno vodila "sončno politiko" čimbolj miroljubnega sožitja s severom in zato veliko ljudi še danes verjame v reklo "dve državi en narod" in zaupa, da sever takšnega orožja ne bo nikoli uporabil proti jugu. Tu se popolnoma strinjam z njimi. Ne ker bi tako zaupal severu, ampak ker za jedrski napad na jug NE RABIJO medcelinskih izstrelkov, dovolj jim je malo večja frača! (Za katero tarčo je potreben medcelinski izstrelek pa je valjda jasno?) Čeprav so na severu rožljali z nekimi testi še preden sem svojo rit premaknil sem, zdaj to počnejo nekako pospešeno. Tudi za to obstaja razlog. Na jugu je kar močna politična kriza zaradi samomora bivšega predsednika Roha. Kako je bil priljubljen se je dejansko pokazalo n apogrebu prejšnji teden, ko je brez pretiravanja miljone in miljone korejcev resnično žalovalo za njim. Vzrok samomora? Želja trenutnega predsednika, onega prezbiterjanskega govna, da ga deskriditira. Proti Rohu so začeli organiziran napad, dobro usklajen med mediji, policijo in preiskovalnimi sodniki, kar je Roha privedlo do roba. Dobesedno. Skočil je v prepad. Podpora vladi je v hipu padla na 7% in pojavile so se zahteve po Bakovem odstopu, ker je bilo preveč očitno, kdo je koordiniral kampanjo. Kar je bila za sever po dolgem času dobra novica. V času sončne politike je namreč jug bil vedno prvi zaveznik severa in zgodilo se je kar nekaj ekonomskih sporazumov in ponovnih združitev ločenih družin, od izvolitve Myung Baka pa se je vse to nehalo, ker se je dečko odločil, da severu pokaže zobe (pa čeprav gnile). Današnji Korea Times tudi javlja alarmantne novice, da se profesorji in študenti na univerzah začenjajo zavedat pomanjkanja človekovih pravic v Južni Koreji in začenjajo postavljat neke absurdne zahteve po večji svobodi (seveda ne manjka članek o študentih in tujih profesorjih, ki so bili aretirani zaradi extasyja). To so vse dobre novice za sever. Ne toliko zaradi vsebine, ampak ker sem tudi sam nenadoma opazil, da primanjkuje nekaterih člankov. Na zčetku leta je bila namreč večina člankov o vojaških zadevah. "Jug nabavil nov tip lovca" "Novi prestrezniki na letalonosilkah" "Podipsan sporazum z ZDA za novo bazo ob meji s severom" "Predviden umik ameriških enot prestavljen za nedoločen čas" "Vojska v visoki stopnji bojne pripravljenosti" "Obrambni propračun zvišan za tolkointolko"... Si kar predstavljam, kako so noreli paranoiki na severu...
Ne bojim se severnjakov, čeprav so nori in bi se jih moral, vsaj malo; bojim se južnjakov in trenutne administracije. Vedno se najde kak idiot, ki hoče pokazat, kolko ga je v hlačah - pa čeprav gre za gate polne dreka.
V hribih nas zebe, ne samo mene, celo He In si je začela pod večer oblačit bundo. Že par dni dežuje in to še krepko znižuje temperature. Danes je megleno jutro, ki me spominja na oktobrsko Pokljuko. Claudia in Vincent pravita, da se počutita kot doma, v Švici. Ravnokar sta šla mimo mojega okna, zajtrku naproti. Grem še jaz.
Ne bojte se severa!