Seoul

Borim se z "qwerty" tipkovnico, brez sumnikov, na sposojenem MacBooku. Nekaj je narobe, nikakor se ne morem povezat na nobeno brezzicno povezavo. Sem padel v nek paralelni svet, kjer je v Koreji to nemogoce? Najprej sem imel tezave na Linuxu in sem, vdan v usodo, ponovno zagnal laptop v Windowse, kjer me je cakalo se vecje prsenecenje: kjer je Linux zaznal 8 omrezij, Winsi trmasto trdijo, da ni niti enega na razpolago. Bom poskusil prezivet tudi to.
V Seoul prisel vceraj zvecer in najprej skocil v Techno Mart - 7 nadstropij elektronike. Preko 2500 trgovin. Zabavno in poucno. Vecer ob pivu, danes popoldan z rahlim glavobolom in neurejenim zelodcem na duhovno ciscenje v Jogyesa tempelj, skoraj v centru Seoula.





No, turisticni predel Insa dong je dokaj blizu. V templju raste Nacionalni zaklad st. 9, beli bor (Pinus bungeana), ki je bil prinesen s Kitajske pred vec stoletji. Barva lubja najbrz dovolj jasno pove, zakaj se mu rece beli bor.

Kot zanimivost: tudi Nacionalni zaklad st. 8 je beli bor. No, bolj zanimivo mi je bilo vecerno branje o doticnem templju, kjer sem izvedel, da je bil v centru pozornosti leta 1998, ko je skupina menihov zasedla tempelj, slo je za boj za oblast med meniskimi frakcijami in po 40 dneh je moral posredovati riot police, ki je pregnala protestnike. Toliko o miroljubnih budisticnih menihih, ki negujejo samo duhovno rast.
Cez cesto v TempleStay Info Center, da se pozanimam v katerih templjih govorijo tudi anglesko. Poleg informacij so me zasuli z literaturo in knjiznim kazalom "TempleStay". Najprej so hoteli vedeti, kaj me je prineslo v Korejo... in ne, nisem duhovicil, da je to bilo letalo! Najbolj so bili zacudeni, ko sem razlozil, da me sploh ne zanimajo posebni programi, kjer butaste tujce ucijo izdelovat lampjoncke, pit caj in se kake podobne zadeve, da me zanima izkljucno spet nekaj dni prezivet kot menih. Spet? Ja, spet. Oooo! Torej vem, da bom moral vstajat ob 3h zjutraj, opravljat prostracije, petje suter itd? Vem, ne samo, da vem, zelim si tega. Aha, ko smo ze pri temu: na njihovi spletni strani sem nasel vtise ljudi, ki so dali skozi TempleStay (ponavadi dan ali dva) in, le kdo drug kot neka tumpasta Americanka, je napisala da je bilo vse oh in sploh in lepo, ampak najlepsa je bila jutranja glasbena ceremonija (sic - morning musical ceremony). Na vsak nacin so me prepricevali, da je Haein sa najlepsi, kam bom sel pa bom sele videl. Zdaj imam dolg seznam e-mailov templjev.
Potem: Yongsan Electrinics Shopping Town. Baje okoli 7000 trgovin. Bigger than Japan's and Hong Kong's combined, if you can't find it here, no one has thought of it yet. Tako pravijo obiskovalci.
Pogled na shopping town na eno stran postaje Yongsan:

In na drugo stran postaje:

Dejansko ni tako privlacno, kot bi si kak tehno frik lahko predstavljal. Kaj pomaga nadstropje z vsaj 100 ali vec trgovinami s telefoni, ce pa vsi nudijo prakticno 50 istih modelov? Enako pri racunalnikih, prenosnikih, dodatni opremi, fotoaparatih, kamerah, navigatorjih, bralnikih in... wc skoljkah. Ja. Tu je po pokrov za wc skoljko potrebno it v trgovino z elektroniko. In potem sedis na skoljki, ki ima podobno konzolo kot USS Enterprise in samo cakas, kdaj te bo Scotty nekam prenesel. S spuscenimi hlacami.
Ampak ker vsaka kura zrno najde, tudi slepa in tista, ki ne zna (se) korejsko, sem bil kar presenecen, ko sem nasel tudi nekaj rabljene robe in vmes, lej ga zlomka, star DDR2 RAM modul, specifikacije identicne kot za moj laptop! Lahko probam? Tip me debelo gleda kaj za vraga bom probaval, jaz pa laptop iz nahrbtnika, izvijac iz zepa in lepo odprem skatlo, vtaknem modul, prizgem zadevo... dela, RAM podvojen, super. Koliko stane? Today special offer, 5000 won. Cool. Prodano!

O trmi

Včeraj je imal Ho Jin graduation day.

Manjša slovesnost v šoli, potem smo si privoščili 자장면 za kosilo.

Kljub temu, da je že zjutraj začelo snežit, smo se s Sonbopom in dvema prijateljema po kosilu odpravili na peturni sprehod do izvira mineralne vode Bangadari. Kar nekaj težav sem imel za jim dopovedat, da to vodo poznam in je ne nameravam pit. Je pač ena izmed tistih vod, tako bogatih z železom, da cela okolica izvira spominja na odpad zarjavelega železa, voda pa ima okus preveč podoben krvi. Bolje rečeno, taka voda in kri imata okus po železu. Uspešno sem se ubranil vseh prepričevanj in ponovno podcenil korejsko trmo. Naslednja stvar, ki me je čakala, ko smo, zasneženi kot štirje snežaki, prišli domov k 이-ju, je bila kava, skuhana ravno v prej omenjeni vodi. In ne, ni bilo dovolj, še riž za večerjo je bilo potrebno kuhati v železnini. Danes se počutim kot Ironman. In se izogibam vodi, da ne bi začel rjavet.


Ampak nekaj sem omenjal korejsko trmo.. ja, Korejci znamo bit trmasti. Pri včerajšnji večerji so mi previdno ponudili 고추장, nekaj slastnega pikantnega, meni izjemno okusnega, z opozorilom, da to je neka korejska pekoča zadeva. Ih, mene bodo učili! Sem si 고추장 že kot marmelado mazal na kruh, pa da ne bi zmogel pomešanega z rižem?? Ko sem zajel zajetno žlico so začeli kar jecljat, da to res peče. Ja in? Ne meni govorit... No, najbrž je nadaljevanje dokaj logično. Odkril sem, da 고추장 iz vrečke, ki ga nekdo prinese od doma, še zdaleč ni isto kot 고추장 kupljen v trgovini. Prav mi bodi. Pa da ne bi kdo mislil, da nisem pojedel vsega in skodele polizal. Korejci smo res trmasti...
Že drugi dan sneguje, za danes je napovedano, da ga bo zapadlo do enega metra, temperature pa se bodo s "spomladanske" nule spustile vse tja do -19. Ulic in cest se seveda ne pluži, le glavno cesto so sinoči nekaj posipali. Ampak je zgledalo, da to počnejo bolj za hec kot pa zares.
Bomo pač doma, gledali TV, se basali s čokolado, se učili angleščino ali korejščino ali gledali koncert od Hatsune Miku. Hehe. Sem predvčerajšnjim Hae In pokazal posnetek koncerta tega japonskega vokaloida.

Je samo nasmejano začudeno pogledala in najprej vprašala "Animation?" Ker se mi ni dalo enajstletnemu otroku razlagat razlike med animacijo in hologramom, sem samo pritrdil. Čez dodatnih deset sekund podrobnega opazovanja me je usmiljeno pogledala in razložila "Anio, hologram!" Prav mi bodi, še enkrat.
Žrtev čokolade:

Foto blog

Spet nič kaj pretirano zanimivega. Princeska je v šoli v naravi in namesto da bi na TV gledal K-drame (recimo Dream High, ponovitev, drugače to gledamo zvačer) ali oddaje kjer morajo najbolj znane K-pop starlete (na primer Narsha ali enih par od After School) delat kot sobarice v hotelu in čistit wcje, sem se najprej odpravil na sprehod po dolini, po kosilu pa smo s Sonbopom in dvema njegovima prijateljema šli malo v hribe, nič posebnega, par ur hoje, je pa blo res fajn.

Vsakdanje življenje

Odličen dan sva si v soboto s Sonbopom izbrala za "romarsko pot" od templja Woljeong do templja Sangwon, deset kilometrov, in potem še pol v ure v hrib do naslednjega templja, ki ima malce dolgo in komplicirano ime, pa vas ne bom s tem moril. Da ne bi kdo pomislil, da si ga nisem zapomnil! Krenila sva zgodaj zjutraj v zoprnem mrazu, po snegu in ledu in celo pot se je Sonbop navduševal nad pomladjo. Ne tisto, ki naj bi prišla, ampak tisto, ki je že tukaj. V gozdu je namreč našel prvo brstečo vejo. Po kratkih poklonih in meditaciji sva si v templju privoščila brezplačno kosilo, med množico somišljenikov, ki so izbrali ta sončen počitniški dan za izlet. Z majčkeno razliko od naju, prišli so z avti ali z avtobusom. Molitve sva ponovila še v Sangwon templju na povratku in si ogledala Dongjong, Državni zaklad št. 36, bronasti zvon, domnevno najstarejši v Koreji, narejen v 24. letu vladavine kralja Songdoka dinastije Shilla (za nevedne, to je bilo leta 726).


Če se ne bi vračala po škripajočem snegu bi lahko res pomislil na pomlad, sonce je prijetno grelo, pogled je počival na mladih romarkah.. eee... na zasneženi pokrajini...
Včeraj meglena nedelja, cel dan, nikogar ni mikalo ven, otroci cel dan v pižami, poležavali smo pred TV, a za eno uro smo se le zbrali in jo koristno izrabili za učenje angleščine. Zadnji dan počitnic. Kar se večini najbrž zdi cel dolgčas, je meni skoraj neverjetna avantura. Takega življenja nisem doživel več kot 20 let in nisem niti vedel, da ga pogrešam. Ga nisem hotel pogrešat.
Hae In je po svoji stari navadi čakala prav do zadnjega in se šele pozno zvečer lotila domačih nalog. Po tuširanju mi je spet pripadla čast, da ji razčešem zdaj že kar dolge lase in potem se je začela afnat s kremami. Na moje zmrdovanje nad tovrstnim početjem je odgovorila s smehom in dala vedeti, da tudi jaz rabim kaj takega: v pičli sekundi sem imel namazan obraz in, lej ga zlomka, sploh nisem tulil od groze, ko mi je to počela.

Danes zjutraj pa je bilo treba spet v šolo.

Za tiste, ki se jim ob misli na Korejo pocedijo sline: kimči trikrat dnevno ali večkrat, če štejemo da je za zajtrk kimči jjigae (in kimči kot banchan), za kosilo pa kimči bokkeumbap (in kimči kot banchan). Pa ramyon, mandu, alge, tofu in ostala soja na tisoč načinov. In ah in oh, tempeljski kimči v soboto... ja, res si bom spet vzel čas in si nadel meniško obleko. Še vedno me dokaj črviči tista izjava o iskanju vprašanja in sploh mi ni važno, če se je opat takrat samo za(je)baval.
Sum potrjen: Hae In hodi spat z rokavičkami.

Še enkrat, že spet

Koreja, jasno. Tokrat, za spremembo, zamenjal letalsko družbo in se izneveril kot sicer redni potnik Turkish Airlines. Izdajalec sem seveda postal zaradi denarja, Emirates so dvakrat ceneje prodajali karto za isto destinacijo, pa še malo luksuza je dodanega zraven. In tistih nekaj centimetrov več prostora res naredi razliko. Ampak hrane pa nimajo boljše. Ko bom bogat bom še kdaj poletel s Turki, da spet poskusim čokoladni mousse ali jogurt s pomarančo.
Do Dubaia sem med letom trpel. Ne, ni se mi vrnil strah pred letenjem, žal sem letalo moral delit z butastimi Italjani in zagamanimi Slovenclji. Hrupni, tečni, zoprni. Resnično sem bil presenečen, da Slovenclji niso šli na počitnice s harmonikami. Saj ne vem če bi bilo huje poslušat Na golici ali nakladanje, ki sem ga.
V Dubaiu so spet Emirates poskrbeli za malo zabave, saj je let za Seoul - brez kakršnekoli normalne razlage ali vsaj neumnega izgovora - zamujal skoraj štiri ure. Ampak potem smo le vzleteli in skoraj do Seoula je nori pilot vozil po makadamu. Nič kaj v stilu good vibrations- vibrations only. Kljub vsemu je bil spodoben let (kljub zamudi in vibracijam), saj so bili ostali potniki večinoma Korejci. Najbrž se je vsem mudilo domov za novo leto, ampak nihče ni (pre)glasno godrnjal ali moril celotne posadke zaradi zamude. Letenje mi postaja že pravi dolgčas. Ah, kje so časi tistega grozljivega prvega leta v Istanbul! Ravno tako me začenjajo dolgočasit razni mejni, obmejni ali brezemejni organi in organčki. Nihče ni onegavil zaradi 41 čokolad, sira in Simonovih domačih klobas. In prvič, ko sem si iz previdnosti natisnil spletno stran korejskega zunanjega ministrstva s podatkom, da mi pripada 90 dni bivanja, me nihče ni niti povohal. Samo pritisnil je žig, veljaven do maja in to je bilo to. Tale natisnjen papir moram od zdaj naprej redno imet pri sebi, deluje kot amulet.
V Seoul sem se pricjazil krepko čez osmo in se naužil prave hrane, naslednji dan pa sem na avtobusni že čakal Min Young, da greva skupaj v Jinbu. Ko je zamujala že več kot pol ure, sem bil zaskrbljen, če sploh čakam na pravem mestu. Sploh ne bi bilo čudno. Ko sem pametno ugotavljal, da ne vem kaj storiti v tem primeru, je prihitela, vsa zadihana in se jela opravičevati, ker sem jo moral tako dolgo čakati, da sva zamudila avtobus. To, da sta imela z očetom na poti iz Incheona prometno nesrečo, je povedala šele kasneje. Sreča v nesreči, trpela je le pločevina. Naslednja sreča, naslednji avtobus čez pol ure. Nesreča, novoletni dan in prometni zamaški na vsakem vaškem kolovozu. Skoraj štiri ure za pot, ki ponavadi traja dve. In moj četrti obisk pri Hae In, tretji naslov. Objemu spet ni bilo konca, potem je prišel čas daril, še Min Young je imela poln kovček daril za otroke (in jaz, ki sem zlobno mislil, koliko robe si vlači za ta izlet!).
Danes uživali na soncu na ribiškem prazniku. Ja, točno tako, nima samo izola takega prestižnega dogodka. Zgledalo pa je nekako takole:

Vsak si je izdolbel svojo luknjico v led in namakal trnek. Na moje (in ribje) veselje ni kazalo na kak obilen ulov, zato pa so se mnogi zabavali na bolj normalne načine, od banalnega drsanja po ledu do bicikliranja oziroma norih voženj po ledu.

Doma na toplem pa je najlepše. In, meni malce presenetljivo, med vso goro daril se je Hae In zaljubila v rokavičke, jasno rožnate, in zdaj so neločljivi. Bojim se, da celo spi z njimi...

KIMČI – ČUDEŽNA KOREJSKA JED

“Človek lahko živi brez žene, ne more pa brez kimčija.”
Korejski pregovor


Ko so se južnokerjske vojaške enote vključile v vojno v Vietnamu, je ameriški predsednik Johnson dobil od južnokrejskega kolega nenavadno obvestilo. Predsednik Park Cheung Hee mu je sporočal, da je za moralo in borbeno pripravljenost korejskih vojakov nujno potreben kimči. Johnson je nemudoma odobril logistično pomoč za dostavo kimčija na bojišča.

KIMČI
Kimčiju lahko za šalo rečemo korejsko kislo zelje. A le za šalo, kajti njegov okus in sestava sta od kislega zelja tako daleč, kot je daleč Koreja od Slovenije. Kimči poznajo že vsaj 2500 let, preden pa so v Koreji v 18. stoletju pričeli uporabljati pekoči čili (Capsicum), so kitajski kapus (Brassica rapa L. var. pekinensis, v trgovinah imenovan kitajsko zelje) fermentirali z velikimi količinami česna, čebule in ingverja. Čili jim ni ugajal zgolj zaradi pikantnosti, ampak tudi zaradi barve, saj korejska kuhinja izredno ceni barvno paleto belo-črno-zeleno-modro-rdeče. Šaljiva primerjava s kislim zeljem pa je napačna tudi zato, ker je zeljni kimči le ena izmed številnih različic kimčija. Kimči, poleg že naštetih pekočih sestavin in sojine omake ter fermeniranih morskih sadežev, vsebuje kot glavno sestavino ne le zelje, temveč ga lahko nadomestijo tudi redkev, buče, kumare, jajčevci, bambusovi poganjki in, verjeli ali ne, kakiji. Tudi ostali dodatki kimčiju so raznovrstni in se razlikujejo glede na letni čas in geografsko lego. V Muzeju kimčija v Seoulu hranijo eksponate – seveda plastične, vonjave bi sicer odgnale vse tujce – 80 različnih vrst kimčija (in zapiske o 187 različicah), čeprav sem sam dobil občutek, da obstaja toliko vrst, kot je gospodinj, ki ga delajo. V templju pod goro Kyeryong in v zakotnih hribih pokrajine Gangwon-do sem okusil dva, ki bi lahko služila kot hrana za bogove.
Čeprav je bil sprva kimči mišljen kot ozimnica, bogata z vitamini, je s pojavom hladilnikov izgubil to vlogo in je danes priloga pri praktičn vsakem obroku. Letna poraba v Koreji se giblje okoli dveh miljonov ton.
Svojo vrsto kimčija imajo tudi na Japonskem, vendar je kvečjemu medla imitacija, razočaral me je, ker je brez prave teksture in pikantnosti, brez neke osebnosti, če se pesniško izrazim. Zato tudi razumem spor med Korejo in Japonsko iz leta 1996, ko je Koreja izpostavila osnovne razlike med kimčijema njunih držav in zahtevala pri Codex Alimentarium (komisija, ki deluje pri Svetovni zdravstveni organizaciji) mednarodno standardizacijo za kimči. Leta 2001 je izšel neobvezujoči standard CODEX STAN. 223-2001.
Kot nepočenega tujca so me poučili, da je kimči tako tesno povezan s svojo domovino, da ga niti izseljenci v tujino ne morejo pripraviti tako dobrega, kot bi ga doma. Lahko, da je res, vendar se da prav spodoben kimči pripravit tudi v Sloveniji, in to s slovenskim zeljem.

HRANILNE IN ZDRAVILNE VREDNOSTI
Kimči ima visoko vsebnost vitaminov A, B1 (tiamin), B2 (riboflavin), B3 (niacin), B12, C (L-askorbat) in karotena; poleg tega vsebuje še elaterin, peptin, glikogen, glutaminske kisline, alilcerpid, železo, kalcij, natrij, fosfate, aminokisline, proteine, mlečnokislinske bakterije in vlaknine. Energetska vrednost 100g kimčija je 32kcal. Zaradi nizke kalorične vrednosti in vsebnosti vlaknin mu pripisujejo uravnavanje telesne teže, posebej še zaradi kapsaicina, ki vzpodbuja izgorevanje maščob. Antioksidanti naj bi zavirali nastanek rakavih obolenj, preprečevali staranje in krepili imunski sistem. Mlečnokilsinske bakterije naj bi zniževale vrednost LDL holesterola (lipoproteinski holesterol male gostote), t.i. “slabega holesterola”.
Leta 2000 je znanstvenik Jung-Hoon Yoon s sodelavci iz kimčija izoliral novo vrsto bakteriocina (antibiotika), za katerega se je s kasnejšimi raziskavami izkazalo, da ga proizvaja novoodkrita vrsta bakterije rodu Lactobacillus, ki so jo v čast njenemu slavnemu življenjskemu prostoru, poimenovali Lactobacillus kimchii.
Revija Health je kimči uvrstila med pet najbolj zdravih jedi na svetu, ob bok sredozemskemu olivnemu olju, grškemu jogurtu, indijski leči in japonski soji. V Koreji kimči velja, poleg rdečega ginsenga, kot najučinkovitejše sredstvo proti celi paleti tegob, od debelosti in z njo povezanih bolezni, pa vse do rakavih obolenj in, v zadnjem času, tudi proti SARS pljučnici ali ptičji in svinjski gripi.
Prvi dvomi, da temu ni ravno tako, so se pojavili v osemdesetih letih z ugotovitvijo, da Koreja močno prekaša cel svet v obolelosti in smrtnosti zaradi gastrointestinalnega raka. Študijo o povezanosti raka in kimčija, dokazano na podganah, je moral Kim J.P. s sodelavci objaviti v japonski medicinski publikaciji Surgery Today, saj v Koreji nihče ni bil pripravljen sprejeti ugotovitev raziskave. Tudi ostale, ki so sledile (in bile povečini objavljene le v tujini) so potrdile povezavo med prehranjevalnimi navadami Korejcev in pogostnostjo raka. Lee J. K. s sodelavci je s klinično raziskavo statistično potrdil te ugotovitve, vendar s pomembnim dodatkom: tveganje za gastrointestinalni rak je bilo povečano pri tistih, ki so uživali nadpovprečne količine prekomerno slanega kimčija. Kimči vrača udarec, bi lahko rekli naslednji fazi raziskav. Park K. Y. je leta 2003 v kimčiju izoliral beta-sitosterol, znan kot anti-karcinogen. Leta 2004 je Oh C.K. dokazal znižanje vsebnosti kancerogenih natrijevih nitritov zaradi vpliva mlečnokislinskih bakterij v kimčiju; dokazan je bil zaviralni vpliv na razvoj večjega števila patogenih mikrorganizmov in zaviranje pojava arterioskleroze.
Est modus in rebus, so rekli že Rimljani in nakazovali na zmernost pri vsem. Pritegnil jim je Paracelzus s trditvijo, da vse stvari vsebujejo strupe, le doziranje določa, ali bodo postale zdravilne ali strupene. Tudi letos si bom pripravil sod kimčija z mislijo na korejske prijatelje, ki jim je poletno deževje uničilo pridelek zelja. Vlada je to proglasila za naravno katastrofo in nemudoma umaknila obdavčitve na uvoz zelja.

VESOLJSKI KIMČI
Glede na Korejsko navezanost na kimči, ni nič nenavadnega, da so ga vključili v vesoljski program. Korejski inštitut za raziskave jedrske energije (KAERI), Korejski inštitut za raziskovanje hrane (KFRI) in Korejska vesoljska agencija (KARI) so porabili leta in miljone dolarjev, da so izdelali kimči, ki je bil primeren za to dolgo pot. Zaskrbljenost je bila prvenstveno zaradi strahu, kako bodo kozmični žarki vplivali na veliko število mikroorganizmov, ki naseljujejo kimči. Seveda se pri tem niso bali bakterij, ki bi mutirale v velikanske krvoželjne pošasti, temveč da bi prišlo do nekontrolirane fermentacije in bi prekipel kimči lahko poškodoval dragoceno opremo. Znanstveniki so se z radiacijo lotili primerkov kimčija, ki so jim jih priskrbele mame, in dosegli sprejemljivo stopnjo sterilnosti, na da bi s tem okrnili okus. Drugi cilj, tudi dosežen, je bil zmanjšanje jakosti vonja, ki je tujcem lahko izredno neprijeten – šlo je za mednarodno vesoljsko odpravo. Poleg kimčija so za vesolje pripravili še instant rezance, pasto iz pekočih feferonov, juho iz fermentirane soje in riževe kolačke. Astronavtka Yi So Yeon je tako marca 2008 lahko pripravila v vesolju pravo korejsko pojedino za svoje ruske kolege.










BESEDILO K SLIKAM

01 – Kimči je nepogrešljiv dodatek pri vsakem korejskem obroku, Hwasan 7-ri
02 – Tipičen pogled v korejski hladilnik, vrečke kimčija. Seoul
03 – Korejska redkev, druga najbolj uporabljana osnova poleg zelja, Kyongju
04 - Kimči juha ali kimchi jjiggae, Jinbu
05 – Kimči eksponati, Muzej kimčija Seoul
06 – Kimči iz kakija, Muzej kimčija Seoul
07 – Pekoča pasta se diči z vesoljskim logotipom, Nodong-ri
08 – Astronavtka Yi So Yeon (foto: NASA)
Vse ostale fotografije Dag Kleva


VIRI:
Choe S.H.: Starship Kimchi: A Bold Taste Goes Where It Has Never Gone Before, New York Times 24.2.2008
CODEX STAN 223, Codex Alimentarius
http://en.wikipedia.org/wiki/Yi_So-yeon
http://en.wikipedia.org/wiki/Kimchi
Kim H.J. et al.: 3-(4'-hydroxyl-3',5'-dimethoxyphenyl)propionic acid, an active principle of kimchi, inhibits development of atherosclerosis in rabbits, J Agric Food Chem. 2007 Dec 12;55(25):10486-92. Epub 2007 Nov 16.
Kim J.P. et al.: Co-carcinogenic effects of several Korean foods on gastric cancer induced by N-methyl-N'-nitro-N-nitrosoguanidine in rats, Surgery Today, Official Journal of the Japan Surgical Society, November 1985
Kim Y.S. et al.: Growth inhibitory effects of kimchi (Korean traditional fermented vegetable product) against Bacillus cereus, Listeria monocytogenes, and Staphylococcus aureus, J Food Prot. 2008 Feb;71(2):325-32.
Lee J.K. et al,: Dietary Factors and Stomach Cancer: A Case-Control Study in Korea, International Journal of Epidemiology, Februar 1995 Vol 24(1): 33-41
Oh C.K. et al.: Lactic acid bacteria isolated from kimchi reduce sodium nitrate levels. J Med Food. 2004 ; 7(1):38-44
Park K.Y. et al.:Kimchi and an active component, beta-sitosterol, reduce oncogenic H-Ras(v12)-induced DNA synthesis, J Med Food. 2003; 6(3):151-6.
Pulmuone Kimchi Filed Museum, Ministry of Culture & Tourism publikacija
Raymond J.: World's Healthiest Foods, Health Magazine, Feb 2008
Shin M.S. et al.: Isolation and partial characterization of a bacteriocin produced by Pediococcus pentosaceus K23-2 isolated from Kimchi, J Appl Microbiol. 2008 Aug;105(2):331-9. Epub 2008 Jun 6.
Nan H.M. et al: Kimchi and soybean paste are risk factors of gastric cancer, World Journal of Gastroenterology 2005; 11 (21):3175-3181
Yoon J.H. et al.: Lactobacillus kimchii sp. nov., a new species from kimchi, International Journal of Systematic and Evolutionary Microbiology (2000), 50, 1789–1795

V decemberski številki revije Življenje in Tehnika pa je bil članek objavljen v tej obliki.