V Seoul prisel vceraj zvecer in najprej skocil v Techno Mart - 7 nadstropij elektronike. Preko 2500 trgovin. Zabavno in poucno. Vecer ob pivu, danes popoldan z rahlim glavobolom in neurejenim zelodcem na duhovno ciscenje v Jogyesa tempelj, skoraj v centru Seoula.
No, turisticni predel Insa dong je dokaj blizu. V templju raste Nacionalni zaklad st. 9, beli bor (Pinus bungeana), ki je bil prinesen s Kitajske pred vec stoletji. Barva lubja najbrz dovolj jasno pove, zakaj se mu rece beli bor.
Kot zanimivost: tudi Nacionalni zaklad st. 8 je beli bor. No, bolj zanimivo mi je bilo vecerno branje o doticnem templju, kjer sem izvedel, da je bil v centru pozornosti leta 1998, ko je skupina menihov zasedla tempelj, slo je za boj za oblast med meniskimi frakcijami in po 40 dneh je moral posredovati riot police, ki je pregnala protestnike. Toliko o miroljubnih budisticnih menihih, ki negujejo samo duhovno rast.
Cez cesto v TempleStay Info Center, da se pozanimam v katerih templjih govorijo tudi anglesko. Poleg informacij so me zasuli z literaturo in knjiznim kazalom "TempleStay". Najprej so hoteli vedeti, kaj me je prineslo v Korejo... in ne, nisem duhovicil, da je to bilo letalo! Najbolj so bili zacudeni, ko sem razlozil, da me sploh ne zanimajo posebni programi, kjer butaste tujce ucijo izdelovat lampjoncke, pit caj in se kake podobne zadeve, da me zanima izkljucno spet nekaj dni prezivet kot menih. Spet? Ja, spet. Oooo! Torej vem, da bom moral vstajat ob 3h zjutraj, opravljat prostracije, petje suter itd? Vem, ne samo, da vem, zelim si tega. Aha, ko smo ze pri temu: na njihovi spletni strani sem nasel vtise ljudi, ki so dali skozi TempleStay (ponavadi dan ali dva) in, le kdo drug kot neka tumpasta Americanka, je napisala da je bilo vse oh in sploh in lepo, ampak najlepsa je bila jutranja glasbena ceremonija (sic - morning musical ceremony). Na vsak nacin so me prepricevali, da je Haein sa najlepsi, kam bom sel pa bom sele videl. Zdaj imam dolg seznam e-mailov templjev.
Potem: Yongsan Electrinics Shopping Town. Baje okoli 7000 trgovin. Bigger than Japan's and Hong Kong's combined, if you can't find it here, no one has thought of it yet. Tako pravijo obiskovalci.
Pogled na shopping town na eno stran postaje Yongsan:
In na drugo stran postaje:
Dejansko ni tako privlacno, kot bi si kak tehno frik lahko predstavljal. Kaj pomaga nadstropje z vsaj 100 ali vec trgovinami s telefoni, ce pa vsi nudijo prakticno 50 istih modelov? Enako pri racunalnikih, prenosnikih, dodatni opremi, fotoaparatih, kamerah, navigatorjih, bralnikih in... wc skoljkah. Ja. Tu je po pokrov za wc skoljko potrebno it v trgovino z elektroniko. In potem sedis na skoljki, ki ima podobno konzolo kot USS Enterprise in samo cakas, kdaj te bo Scotty nekam prenesel. S spuscenimi hlacami.
Ampak ker vsaka kura zrno najde, tudi slepa in tista, ki ne zna (se) korejsko, sem bil kar presenecen, ko sem nasel tudi nekaj rabljene robe in vmes, lej ga zlomka, star DDR2 RAM modul, specifikacije identicne kot za moj laptop! Lahko probam? Tip me debelo gleda kaj za vraga bom probaval, jaz pa laptop iz nahrbtnika, izvijac iz zepa in lepo odprem skatlo, vtaknem modul, prizgem zadevo... dela, RAM podvojen, super. Koliko stane? Today special offer, 5000 won. Cool. Prodano!
to!
OdgovoriIzbriši