Dobil novi, biometrični, potni list. Z grozno fotografijo. Stari potni list je imel veljavnost do 2013 in mi je to bilo premalo, novi je do 2019. Pričakujem, da se vrnem kaj prej - če se seveda ne odločim ostati.
Aha, mali nasvet za vse ubožčke, ki še vedno uprabljate okenski operacijski sistem in v naslovih vidite samo kvadratke: pojdite v Control Panel in kliknite Regional settings, tam vam bo ponudilo podpore za East Asian pisave, vstavite Windoze CD (seveda imate vsi originale, mar ne?) in lahko boste uživali v hangulu in ostalih. Če bi uporabljali kak Ubuntu, sploh ne bi imeli teh težav!
Turkish Airlines so - kako znano - ukinili moj let v Seoul, tako da grem še en dan prej. Malo mi je v tolažbo, da ne bom vzletal v petek trinajstega... bom pa v petek trinajstega pristajal... brr. In valentinovo - v templju. Wow, it will be real fun.
Danes me cinizem preganja že cel dan.
Musang am je tempelj korejskega seon budizma v Italiji, ob ligurski obali. Fotke v diaprojekciji so od tam, obiskal sem jih 29. novembra 2008 in se pozanimal, kako je dejansko s to rečjo, imenovano "Temple Stay". Preživel sem dva krasno umirjena dneva in se učil meditacije, ob 5.00 zjutraj molitve in prostracije, prav fajn je bilo. V nedeljo mi je opat Tae hye s'nim (=prečastiti) za jutranjo individualno učno uro budizma pripravil tri knjige: eno s kuharskimi recepti iz 74 korejskih templjev, drugo s kuharskimi recepti iz korejske kulturne zakaldnice in tretjo s klasičnimi korejskimi kuharskimi recepti. Prejšnji večer sem bil kar vzhičen, ko sem izvedel, da bom kuhal kosilo za opata, to sem vzel za silno čast. No, čast se mi je še vedno zdela, vendar tudi iz trenutka v trenutek večja muka. Ko sem že stotič iskal navdih v napisu, kako ravnati z zelenajvnimi listi, mi je bilo preprosto dovolj vsega, še najbolj lastne neodločnosti in sem se preprosto prepustil svojemu kuharskemu instinktu. Pred sabo sem imel vrečo špinače, kuhano zelenjavo in riž od prejšnjega dne, konzervo koruze, dve bučki, kos tofuja. Vsako odmetavanje hrane je že kar velik greh. Praviloma se mora uporabiti vse, kar se uporabiti da, npr tudi liste od repe ali redkvic. Sprva se mi je to zdelo malce noro, po nekaj poskusih pa sem hitro ugotovil, da se da z lahkoto.
Tae Hye sunim mi je še enkrat zabičal, da lahko za daritev dam samo sveže pripravljeno hrano, nikakor ne tiste od včeraj. V redu, za riž je jasno, ne gre. Tofu in špinača gresta v daritev. Kaj pa zelenjava? Nekaj jo je od včeraj in nekaj od danes...
“Pa lahko ločiš, katera je od danes in katera ni?” je vprašal opat.
“Seveda lahko, koruza in bučke so današnje!” sem odgovoril.
“Kaj torej kompliciraš? Daj tisto od danes za daritev!”
“Aha. Seveda. Logično,” sem hitel brskati koruzna zrna iz lonca. “Ampak kaj pa, če bi bilo tako zmiksano, da se ne bi ločilo?”
“Nimamo mikserja." je odrezavo odgovoril in čez hip dodal: "Zdaj tudi vem zakaj.”
Ni komentarjev:
Objavite komentar