무상사

Nekaj novega... dobil mail iz Hwa Gye sa, ki me je malce iztiril... so mi dali "prekomando", ker po njihovem mnenju mi Hwa Gye sa ne bi najbolje odgovarjal in me pošiljajo na goro Piščančji Zmaj (Gyeryong-san). Ironično, tempelj se imenuje Mu Sang, tako kot prvi tempelj korejskega zen budizma, ki sem ga obiskal v Italiji. Po prvotnem šoku (in razočaranju) sem se odločil poslušat Janjin nasvet, naj jim zaupam in se jim prepustim - navsezadnje sem v Italiji na lastni koži izkusil njihovo neverjetno intuicijo (da ne uporabim kakga močnjšega izraza).
Pogled s Piščančjega Zmaja:

Vsekakor lepši razgled kot iz Hwa Gye sa, od koder se vidi samo nepregledni Seoul...

Kako zen mojster Mumon komentira "rojstvo" zena:
Na gori Grdhrakuta je Buddha med prsti zavrtel cvet in ga dvignjenega pridržal pred poslušalci. Nihče ni spregovoril besede.
Le Mahākāśyapa se je, čeprav se je trudil obvladovati obraz, nasmehnil ob tem razodetju.
Buddha je rekel: "Jaz imam oko pravega učenja, srce Nirvane, pravi videz ne-oblike in dolgi nezmotljivi korak Dharme. To se ne izraža z besedami, ampak se prenaša na poseben način, onstran učenja. To učenje je dobil Mahākāśyapa."
Mumon komentira: Gautama zlatega obličja je mislil, da lahko prevara vsakogar. Enako je sodil tako dobre kot slabe poslušalce, pasje meso je prodajal kot ovčje. In menil je, da je to nekaj čudovitega. Kaj bi se zgodilo, če bi se vsi poslušalci začeli krohotati? Kako bi Buddha prenesel učenje? In še, če se Mahākāśyapa ne bi nasmehnil, kako bi Buddha prenesel učenje? Če pravi, da se udejanjanje lahko prenaša, je kot mestni slepar, ki prepetnajsti vaškega naivneža in če pravi, da se ne more prenašati, zakaj odobrava Mahākāśyapo?
Z vrtenjem cveta
je bilo njegovo sprenevedanje razkrinkano.
Ne na nebu ne na zemlji nihče ne prekaša
obraza Mahākāśyape.
(iz 無門關)