torek, 10. februar 2009

Istanbul, Carigrad, Konstantinopolas

Načrt namestitve "easy peasy" Ubuntu distribucije za Asusov EEE PC (ki si ga po novem ponosno lastim) je neslavno spodletel, nikakor ni hotel prebrati namestitvenega USB ključka... čeprav sem v biosu omogočil funkcijo namestitve OS (res wicked zadeva, da moraš v biosu dovolit "Installing OS - Started in po zaključku vrnit na Finished...)... Očitno sem obsojen na default Xandrosa in prej kot se privadim,prej bo laufalo.
Trenutna situacija: Efes pivo na letališču Ata Turk v Istanbulu, drago ko svinja, ampak poleg wirelessa (ki je itak dosegljiv po celem letališču) ima bar Green Point še vtičnico za elektriko na vsaki mizi... Do leta za Incheon International še dobre 4 ure, komaj čakam. Ne morem verjet, da sem očitno danes pri vkrcanju na letališču Jožeta Pučnika (Who is Jožeta Pučnika?) odvrgel tudi strah pred letenjem. Ko sem prvič letel v istanbul (in nazaj), sem dodobra osramotil Sabino s svojim paničnim strahom - če bi bil takratni let tako "razgiban" kot današnji, bi zagotovo umrl od strahu. Danes sem pol leta prespal, zbudil sem se samo, ko so kake stvari padale po tleh in so se ljudje polivali z vrelo kavo - jp, zelo buren let je bil, vremenske prilike pa pravšnje za zračne luknje in neprijetno tresenje letala.
Hrana na letalu: "Sorry, we have nothing for vegetarians, but the meal is pig-free." Jp again, I'm that free pig. Sendvič torej pustimo ob strani, solata skoraj pripravi do smeha: sir, paradižnik... začnem iskati 7 oliv, shit, niti ene! Aja, ni čas za zajtrk, me prav zanima, če bo na letalu tudi tipični turški zajtrk - jutro nabašem nekje pred Afganistanom. No, solata čisto OK, zeytin olje pripomore k izboljšanju vseh okusov, ampak sladica... mmmmmmm! V jebeno majhni, jebeno škrto majhni, jebeno orto škrto majhni posodici pa drugi najboljši čokoladni mousse, kar sem jih kdaj jedel! Če sem prvega najboljšega dozo v posodi družinskega sladoleda zmazal v 15 sekundah, sem tega boleče počasi lizal, da je trajal nekje 20 sekund...
Potem pa čas za kavico... Sabina, se spomniš tiste nagrawžne kave na trajektu ? E, nimaš pojma, tisto je bla kavica kot se šika, slurp, za se oblizat! Ta brozga danes pa je bila dobra res samo za to, da se je par folka opeklo, ko so se polili z vrelo črno tekočino neznanega izvora med turbulencami. Ma zakaj so jo sploh stregli, saj je pilot že dosti prej opozoril "fasten your seat belts, don't leave your seats, we're experiencing weather troubles".
Ah, še eno pivo! Mmmm, ta Efes ima v Turčiji čisto drugačen okus kot v Sloveniji! Đizs, hzdaj je tle zraven mene en ruski mlad hipi, ki ima težave z omrežjem - ma kaj mi piše na čelu PC Doktor???? No, pa smo ga rešli, mora imet miljarde spywera, ker mu isti wireless dela 20x počasneje kot meni, ma zdaj že veselo gejma... Dag, Dag, staraš se, niti gejmerjev ne štekaš več...
Me prav zanima koliko te današnje brezskrbnosti po jutri v meni ob 16.50 po lokalnem času, torej okoli 10.00 dopoldan v Sloveniji... jaoo... ampak tudi takšna odlašanja so najbrž čisto v redu!
Naslednji zapis bo že iz Koreje, najbrž si ga bom privoščil takoj po prihodu na letališče, potem pa pot pod noge....

Ni komentarjev:

Objavite komentar

STATISTIKA