Drugi daaaan... mje ma prav za se ubit... bi rekel Mlakar, jaz pa nisem tukaj še dva dni, kvečjemu dan in pol in sem crknjem kaj pes...Ura 20.24 in sem se že zvalil na yu, Roland spi že dve uri, kyol-che ("retreat") ga je tako zdelal, da je moral k zdravniku, ki mu je ugotovil sesutje imunskega sistema - pa naj še kdo reče, da je meditacija zdrava! No, najbrž je Šved izjema, ki potrjuje pravilo.
Mene bo meditacija naredila invalida, nogovje imam čisto fuč. Jutranjih 108 prostracij je prava malenkost v primerjavi s sedečim zenom...
Popoldan sem iskal vrh z razgledom iz reklame pa sem zalutal in končal v nekem vojaškem območju - rešilo me je čudežno sivo oblačilo! Celo vojaček hlaček se je avtomatično priklonil, nato pa me je z žuganjem prsta zarotiral za 180 stopinj in napotil tja, od koder sem prišel. Ista štorija s prikloni v templju, je vikend in se tle zbira ful folka, vsak, ki me je videl se je globoko priklonil... khm, imet eno tako sivo oblačilo za pohod čez podeželje postaja mikavna zamisel.
Aja, vsem zaljubljenim srečno valentinovo za nazaj... tudi na vas se spomnim pri jutranjem prepevanju Srčne sutre.
Drugače pa vsakdanjik tukaj zgleda takole:
Ob 3.00 se po templju sprehodi četica najpogumnejših in ob udarjanju na moktak veselo prepeva "Naša četica koraka, strumno in veselo..." To je tempeljski ekvivalent budilke, vsekakor je bolj prijetno od elektronskega piskanja. Ob 3.25 se zberemo v zen dvorani, damo štiri velike zaobljube
Sentient beings are numberless
We vow to save them all
Delusiosns are endless
We vow to cut through them all
The teachings are infinite
We vow to learn them all
The Buddha Way is inconceivable
We vow to attain it
in začnemo s prostracijami, tj. priklon s čelom do tal, dlani obrnjene navzgor, nazaj na noge i tako 108 puta. Ob 4.00 v Buddha (Dharma) dvorani začnemo z Jutranjim zvončkom (Tina, točno isti kot sem ti ga poslal!), Dae Darani etc etc popevkami, ob 4.40 nazaj v Zen dvorano za jutranjo inkvizicijo... ups, meditacijo. Ob 6.05 zajtrk, jupi, spet kimchi, I really love it! Po zajtrku hišna opravila (ribanje tal, pucanje wcjev... tisti, ki ste bili v JLA poznate rutino. Ob 7.30 sestanek hišnega sveta, sledi čaj s sladicami. Potem se nam najde neko delo, da ne dangubimo... tisti, ki ste bili v JLA poznate rutino.
Od 10 do 11 Daritev riža = spet prepevanje v Buddha dvorani. Ob 11.10 kosilo, yeeee, kimchi! Po kosilu - znajdi se. Večina gre kar spat, jaz bluzim naokoli, stalno se motam okoli kuhinje, če rabijo pomoč za pomivat krožnike, karkoli, ne jebejo me pet posto.
Tako zdolgočasen dočakam večerjo ob 16.30 - le kako niste uganili čea si nadevam? Ja kimchi, valjda! Ob 18.00 pa Večerni zvon in ostale uspešnice prepevajo naši angelski glasovi... yeah, dream on. Ob 19.00 druga dnevna inkvizicija, tokrat samo 40 minut, zame 39 minut preveč.
Ob 21.00 se ugasnejo luči in spanje - to bo čez dve minuti. Lahko noč!
Nedelja, 15. februar 2009
Meglen dopoldan
Kaj sem sinoči napisal o 108 prostracijah? Lažnivec! Al je blo danes grozno... v bistvu prav mi bodi - kaj sem pa včeraj še v hribe rinil, mišice imam čisto skurjene, fizično gledano danes nisem bil sposoben prostracij, naredila jih je izključno moja trma.
O stereotipih
Pozno sinoči je prispel sem nek sunim (=učitelj, prečastiti), rus. In kom danes ves čas zvoni telefon v žepu, še med zajtrkom? No, še sreča, da ne pri meditaciji. A to da je stereotip? No, kaj če se istočasno začne na veliko govorit o denarju in neki bankovci kar začnejo menjevat lastništvo? Holly mother of Buddha, kam sem jaz prišel????
O književnosti
Terry Prattchet: Thief of Time
Se kdo spomni "Sweeperja"? Mogoče mu je bil podoben, tole je sicer "Roland the Sweeper"...
Ampak sweeperji so nule brez mene, danes sem postal kar "Master of Brooms", še kaka čarovnica bi se lahko zglasila pri meni za popravilo svoje leteče metle....
Ni komentarjev:
Objavite komentar