AZIJSKI SPISI 2: Musang sa

Musang sa - končno

Petek 13.2.2009
Odlašanje mi je prineslo samo dež. Zjutraj sem se še enkrat vprašal, če je to res tisto kar hočem. Odgovor je bil - ne. To je nekaj kar nujno rabim, pa če hočem ali nočem. In zdaj sem tu. Zunaj dežuje in pihuje, v sivi obleki sedim na svojem "yo" in pišem, še 15 minut do večerje. Ogledal sem si nekaj malega, po tem vremenu se nobenemu nič ne da. Še nogavice si moram preobut, da bom barvno usklajen.
Med večerjo ugotovim, da je ta tempelj praktično opustošen, pred tremi dnevi se je zaključil tromesečni kyolche ("odmik", 16 ur meditacije na dan) in vsi so pobegnili domov. Ogromno spalnico (brez talnega gretja, damn!) si delim s švedom Rolandom, ki pa odhaja čez dva dni - tudi on se je udeležil "odmika". Tukaj dela (ali živi ali kakorkoli se temu že reče) tudi menih iz Srbije - ko to kaže, ko to laže.....
Naslednje na dnevnem redu je večerno petje (1 ura), nato sedeči zen (45 minut). Hm, da nisem pomotoma zašel v nek pevski zbor?
Ampak Tinči je že uganila in napovedala, da bom petju dodal svoj žametni glas... hehe, seveda znam vse "popevke" že na pamet, saj sem jih toliko časa poslušal...

Sobota, 14.2.2009
Da ne začnem takoj preveč hvalit - strašansko me moti odnos do hrane. Ne da je slaba, daleč od tega, široka palete izbire za vsak obrok, privoščim si kimchi za večerjo kot za zajtrk pa alge pa korenine pa kalčki pa tofu pa zelenjava pa bogsigavedi kaj še vse. Kje je problem? Da se v templju meče hrano stran. Izbirčno govedo enostavno ne vzame kar je ostalo od včeraj in brska po trenutno skuhani hrani. Post pa s palco po hrbtu! Pa klinc pravilo "kolikor is vzel, si vzel"! Naloži se dvakrat, trikrat, kolikor hočeš... da o tišini med hranjenjem ne bi izgubljal besed... jih preveč oni.
Druga pritožba: prekleta propaganda! Takole zgleda pogled iz templja: cesta.

Za reklamno fotko moram it na vrh sosednjega (!) hriba in pogledat na drugo stran. Grem danes, mogoče jutri, zdaj se že sonček nekaj prikazuje.
Dopoldanska pavza, končali pometanje, še malo do "daritve riža", potem kosilo ob 11.00.
No, konec pritoževanja. Maksimalno navdušeno sem not padu, ob 3.00 sem bil vzhičeno na nogah (zbudil sem se sicer že 4 ure prej) in v zen hali opravil 108 priklonov - medtem sem si uspel celo zlomit prst na roki, ko sem zapuščal dvorano meditacije pa sem zaradi tresočih kolen skoraj telebnil po stopnicah. Nato sem spet posodil svoj žametni glas pri jutranjih popevkah, nato pa skoraj umrl od bolečin med dvournim sedečim zenom - in ko sem zapuščal meditacijsko dvorano sem zaradi bolečin v neobčutljivih nogah skoraj telebnil po stopnicah.
Ob 6.00 zajtrk, po zajtrku delovna praksa, ob 7.30 delovni sestanek in sestavljanje dnevnega reda, nato čas za čaj in sladice... njami! In strašno lepo mi je bilo, ko sem zavohal ingverjev čaj, me je kar za nekaj dni v preteklost poneslo... in butli so si raje delali instant kavo kot pa pili tak dober čaj že skuhan... če se ne bi skoraj zadavil z njim bi ga najbrž vsega vrgli stran...
Damn, celo v sobi dobim signal brezžičnega, ampak pri povezovanju vrže napako "No working leases in persistent database - sleeping.
run-parts --verbose /etc/network/if-up.d"
Upam, da je PC, ki sem ga videl v sprejemni pisarni namenjen tudi pošiljanju mailov in podobnega.
OK, še malo smeha iz hišnega reda:
Rule 3: Men and women are not to go into each other's room.
The exeption to this is when teachers need to give private consultations or hold meetings for temple bussines.
Ma to je že tako ofucano, da ne rabi niti mojega zlobnega komentarja.
Rule 4: Men and women are not to go for walks outside alone with each other.
That is, one man with one woman.
Hahaha, prekticirajmo v troje pa navzgor do manjših orgij v gozdu?
Rule 5: Movies are to be watched together on Tuesday nights unless othervise announced.
Dag is speechless. Movies? Are we serious? With popcorn? Possibly some stupid movies? C'mon, give me a break! Zulejka, se spomniš, da si se spraševala kako bi zgledali menihi, ki gledajo muvije? E, ti bom lahko povedal!

Kinky tus za dva z ogledalom