Sneguje

Vreme: sneguje.
Vzdušje: melanhonično.
Počutje: mir.
Kar z lahkoto si predstavljam, da bi tu preživel naslednje leto in še kaj zraven. Poleti bi se mogoče zaposlil, ker iščejo vrtnarja za določen čas.
Kdaj drugič.
Poleti moram na Japonsko, je že dogovorjeno. pa še kaj drugega me prej čaka. V bistvu lažem, ko pravim, da je počutje "mir". Trenutno že, drugače pa me začenja razjedat "nemir": okoli mene Koreja, še cela za prehodit in pogledat. Resda imam ogromno časa na razpolago, pa vendar... Tista dva dneva poti do sem sta me samo zrajcala, zdaj pa tu že cel teden poslušam samo angleštino, še tisto malo kar sem znal korejščine hitro pozabljam. Najbrž ne bom v templju toliko, kot sem načrtoval, vsaj tukaj ne, saj se lahko še kje po poti ustavim.
Ko sem prišel, sem robo iz nahrbtnika zmetal v ogromno omaro, na razpolago imam še tri... ampak sem danes opazil, da imam stvari vedno bolj zložene in vedno bolj pripravljene za pakiranje. Očitno sam sebi dajem znak, da je še kak dan čisto dovoljk, potem pa pot pod noge.. čeprav sneguje. No, če nas bo zametel meter snega, potem odpade do otalitve...
"Polish plumber drama" dobiva čisto nove razsežnosti... Bil sem pohvaljen, ker sem včeraj kljub vročini opravil vsaj jutranje prostracije, danes pa je zame že normalen dan. Celo praktikantka Ana me je ogovorila in izrazila skrb, da bi mogoče raje še malo počival. Sem ji razložil, kako je bilo z mojimi bolniškimi, ko sem še delal.
"Oh, but here you're not on work! Here you do what you can, not what you must! Just relax!"
Mogoče se nenavadno slišijo te besede iz ust nekoga, ki vstaja ob 3.00 vsak dan... ampak vzel sem jih točno kot take. Just relax. Ja, tudi vstajanje ob 3.00 je lahko relax, če ne popivaš do polnoči ali preko, če greš spat pred 21.00 in ne ješ nič po 16.30 je perspektiva popolnoma drugačna.
No, polish plumber. Je pozelenel, ko je slišal pohvalo. In nekje je moral svoj bes zventilirat. OK, ko bi vsaj kaj izvirnega pogruntal, ne pa imnel neke take res otročje reakcije... mater, kak budistični menih bo to, če sem jaz v vsem svojem cinizmu in občasnem ljudomrzništvu, več budista kot on? Skratka, grem zjutraj v dvorano za sedeči zen, stopnišče vsaj meter in pol široko, nakar me poljak prehiti - najbrž mu je že misel, da bi vstopil za mano mrzka - in me pri tem krepko odrine... če me ne bi tako presenetil, bi ga gotovo zagrabil in vrgel po stopnicah. Wow, to pa bi bil dogodek v mestu Gogi, pretep v templju (nič novega, povem v nadaljevanju), kaj pretep, mesarsko klanje... Sem si pa privoščil nekaj drugega. Pred in med prisego sem treniral "outstaring". Zabodeno sem bulil vanj dokler ni umaknil pogleda in vsakič, ko ga je dvignil, je srečal mojega, vedno bolj namrščenega. Na koncu je odnehal. Že cel dan se me izogiba v širokem loku. Očitno moj "učiteljski pogled" še vedno deluje.
Pretep v templju: bojda Hwagye sa, nisem pa popolnoma prepričan, ker sem preslišal začetek pogovora masterjev ob zajtrku. Debata je tekla o meniških izpitih in beseda je nanesla na nekega meniha, ki naj ne bi zmogel opraviti nekih izpitov. Nakar druga plat zgodbe, litvanec ga osebno pozna: ne da ne more opravit izpitov, namenoma se je odrekel formalnostim in se jih izogiba. kaj se mu je zgodilo? Tip je kadilec in se ne more rešit te razvade pa so ga zalotili, ko je skrivaj kadil v templju in so ga masovno nabutali bratje menihi... tolko o miroljubnih budistih. prosim, ne izjav o izjemah, ker v tem primeru je izjema on, ne pa kup ostalih! In če pomislim, da sem uro pred zajtrkom chatal z Nejcem in sva ugotavljala, da bom zdaj kot "insider" lahko izvedel še kake pikantnosti...
Družbeno koristno delo: premikanje kamenja. Litvanec razlaga, kako se to dela v Sibiriji. Tukaj tudi opati poprimejo za delo.