četrtek, 16. april 2009

Biti Iranec ali ne?

OK, tistega "Ukrajinca" na imigraciji sem že prebolel. Zdaj pa ne vem, če sem napredoval ali nazadoval, ko sem postal kar Iranec. To so mi naprtile neke malezijske tete, ki so bile tu na večerji, "naš" lokal ima namreč priznanje korejkse Halal komisije in so skupine muslimanov nič kaj redek pojav..

Večerne inštrukcije postajajo vedno bolj popularne, kmalu bom imel tu najbrž prav vso vaško otročad; ne, tega si ne štejem v čast, ker vsakdo ki je kdaj učil lahko pove, kakšna je razlika v kvaliteti individualnega učenja ali skupinskega. Mene briga samo in izključno He In...


Včeraj smo sadili divji ginseng... ja, včeraj sem ugotovil, kako ga tukaj toliko naberejo... ker ga sadijo po gozdovih. Mogoče sem tepec, ki nima pojma, ma meni se to zdi goljufanje - predvsem zato, ker je divji ginseng res perverzno drag. Na koncu nas je deževje pregnalo iz šume k topli peči, Yvonne pa je ob prihodu rekla, da jo vreme spominja na domačo Škotsko.

Ne morem verjet, Yvonne ne mara kimčija... Hehehe, kako bo trpela ves čas v Koreji, sem jo koj "potolažil", da v Koreji ni težko se izognit kimčiju, je nemogoče... No, pa še malo kulturnega razsvetljenja: korejci so razvili celo space-kimchi!

No joke! Lani je prvi korejec, Ko San, poletel v vesolje z rusko ekspedicijo in Državni Inštitut za kimči je v sodelovanju s Korejsko jedrsko aagencijo in Korejskim inštitutom za vesoljske raziskave porabil miljone $ za razvoj kimčija, ki fermentira brez bakterij, ki so bile - poleg močnega vonja - najhujši trn v peti. So pa bojda tudi močan vonj zreducirali na polovico. Ah, kimči.. to boldly eat it where no man has ate it before...

Ni komentarjev:

Objavite komentar

STATISTIKA