petek, 3. april 2009

A JE TO

Najprej bi se rad zahvalil vsem, ki ste mi poslali vzpodbudne besede po prejšnjem depresivnem blogu... se je oglasilo toliko ljudi, da sem kar razmišljal, če ne bi stalno pisal depresivne zadeve... Bi pa rad pojasnil, da vzrok moje potrtosti ni nikakršno domotožje (what the fuck is that?), ampak imam neke svoje "bube u glavi", ki tolčejo na dan, ko nimam kaj počet. In ko pišem tako nežno o He In, me ne skrbi, kaj bo počela ona brez mene, ampak kako bom jaz "preživel" brez nje. Kajti če ni to najlepši nasmeh na svetu...



Sem pa včeraj dobil spet goro drv za nasekat in hudo mikaven predlog za naslednji teden, o tem več, ko bo izpeljano, tako da ostajam pri He In še vsaj do polne lune.
Zdaj pa k naslovu. Sicer še ne vem, ali sem korejski Pat ali Mat; najbrž mešanica najslabših lastnosti obeh. Prva reč, ki mi je šla po zlu, je bila večerja za He In. Že vidim kak pomilovalni nasmešek češ "kaj si pa misliš o sebi, da se ti noben obrok ne bo ponesrečil...". Eh, ko bi bilo kaj takega! A kaj ko nisem razkazoval svojih kulinaričnih sposobnosti s kakimi svojimi Galette endive Florence niti tujimi Crêpe Suzette... Na celi črti sem pogrnil pri pripravi kur**vega instant ramyona! Sramota, saj vrečko znam raztrgat, z vrelo vodo tudi prelit - kaj je šlo po zlu, pa ne vem. Skrivnost razsežnosti Bermudskega trikotnika!
Včeraj mi je Sonbop spet metal polena pod noge. Ali med noge? Nisem prepričan, kako se pravilno reče. Sem jih pa moral pravilno razsekat. Poleno je evfemizem za polmetrski hlod, govorim seveda o pol metra premera, ki ga je treba nasekat na kurilne dimenzije. Žalostno sem gledal miniaturno sekirco, ki bi jo vsak slovenski gozdar uporabil zgol za špičenje zobotrebcev in se že vdal v usodo, ko mi je Sonbop prinesel macolo in veliko kajlo. Dan je bil takoj lepši, a ne za dolgo... Če so korejci izjemno prijazni in vljudni, pa je njihov les nadvse nesramen, nevzgojen in uporniški! Naletel sem na eno poleno, ki je bilo zelo nezadovoljno z mojim početjem in je že globoko zasidrano kajlo gladko izpljunilo - meni direkt v piščal. Zvezd nisem videl, ker se mi je pred očmi naredila samo tema... pomislil sem, da je kost počila, na srečo ni. Boli krepko, sem se pa moral nasmejat, ko sem zbral pogum in zavihal hlačnico: kajla mi je depilirala lep kos noge!
Ampak "A je to" se ne da kar tako! Nadaljujem z delom, seveda veliko bolj previdno. Da ki ja... Zdaj pa prosim, da mi nekdo, ki je pameten, razloži, kaj se mi je zgodilo, ker meni s ene sanja, kako mi je to uspelo. Predstavljajte si težko macolo. Seveda jo je treba vihteti z obema rokama. Tako jaz veselo držim za štil macole in maham, ko sebe kresnem po prstih! Ne nožnih, to bi se še dalo razumet - ma po prstih naroki??? Kot da nimam že dovolj zjebanih členkov, še to mi manjka al kaj???
Lep vikend želim vsem!

2 komentarja:

STATISTIKA