E, majke mi, nije opet ono bjelo govno, ne bom spet jokal o zimi, samo češnjevi cvetovi odpadajo...
Do Seokgurama se da povzpet z avtobusom, a sem nekako raje tvegal bore 3 kilometre vzpona po tlakovani cesti v senci dreves in sem v tem času trikrat "obrnil" malo z
아제 아제 바라아제 바라승아제 모지 사바하
아제 아제 바라아제 바라승아제 모지 사바하
아제 아제 바라아제 바라승아제 모지 사바하
마하반야바라밀다심경
No, prišel na vrh, bil oskubljen za vstopnino, naredil še 1 km, nato zagledal tole
In not gužva in spet nič fotkanja, niti poskušal nisem, nekako okradenega sem se počutil, plac je ma prav za en K. Ali o tom potom. No, 3.5 metra velik granitni Shakyamuni zgleda takole, fotka sneta z wikipedije
Tale ni z wikipedije (no, mene se že najde, fotke pa ne)
Je pa bil zato veliko bolj poučen izlet v muzej, slabe pol ure od hostla in tam - jupi, končno! - tudi kupi kamenja! In stupe in svega i svačega..
In ko sem videl ta bambus (ker pravega bambusovega gozda tu še nisem) sem se kar spomnil na Radeta in bi mu ga privoščil za hišo...
Buddhist art hall
Archeological hall - meni vedno najbolj zanimive. Tudi zato:
In zdaj, sem jaz taki pokvarjenec ali še kdo vidi širok nasmeh veselega pričakovanja?
Spet v bolj poduhovljene sfere...
No, to so fotke iz hale za trenutne razstave in tu sem videl posnetke iz Seokgurama.med ostalim tudi izjemno 3D animacijo gradnje in mikroskopsko natančnost, s katero je bila umetna jama narejena. Vzame sapo, to bi moral videt prej!
Sledil je sprehod čez cesto do Anapji, rezidence Silla kraljev, za kar so me oskubili za 1000 wonov - muzej je namreč ob vikendih za tujce zastonj!!!!
Misel dneva: v Koreji sem že ves čas soočen z načinom življenja, ki od vedno postavlja na prvo mesto spoštovanje do starejših. Na železniški imajo posebno vrsto, da ne čakajo, s podzemno se vozijo zastonj, z njimi (nami?) so vsi prijazni... pa vendar... Danes sem čakal avtobus in zavistno gledal objet mlad parček na postaji. Pride striček s palčko, komaj koraka in sopiha, ampak lej ga zlomka, kolko ima staro govno energije, zavihti palico in useka mladca po hrbtu - samo zato ker sta stala preblizu zidka, na katerega se je namenil usest. Pa ni bil edini kos zida, ki bi bil razpoložljiv, metri in metri na levo in desno, ampak ne - on bo svojo koščeno rit krepaline postavil točno tja. Punca in fant pa - se odmakneta in priklonita v opravičilo...mavaffankulo! Na busu ni bilo nič bolje - čim je vstopil so mu seveda koj odstopili sedež, ampak ne - s palico je ponovno uveljavil svojo željo, da hoče dva sedeža zase. Well, če je to proizvod lepega odnosa do starejših - to hell with us. Raje jih sam dobim s palico po hrbtu, kot pa se obnašam takole. Morala - ki jo poznamo vsi: vsako pretiravanje škodi.
Reklama dneva: Hanjin hostel. Par minut od avtobusne postaje, tako medmestne kot ekspresne, 15 minut od železniške, kul plac, kul folk, zmerne cene.
Lastnik, Mr. Kwon, ko sem ga začopatil med igranje sintesajzerja v recepciji (v recepciji tudi živi cela družina, nekaj običajnega)
Spet Mr. Kwon, na fotki izpred par let, med telovadbo. Prosim, bodite pozorni na prste rok...
In še zbirališče, jedilnica, žur plac... sprva mi je bilo kar fajn, ker se stalno meša in menjuje cela mednarodna druščina, francozi, poljaki, kanadčanke, nemka, malezijec, japonca, španca (en glupi slovenac)...al majke im ga nabijem, tukaj so mi zginle palčke, pa le par sekund so bile brez nadzora... cigani turistični! Vseeno priporočam postanek prav tukaj, terasa je še posebej kul, ampak zdaj je prehladno in dežuje..
Jutri pa v Pusan in s prvim trajektom v Fukuoko in direkt naravnost na Tokunoshimo, kot sem obljubil Hutoriju. Ne bom čakal mrka, da mi luna zakriva sonce, če me v korejskih hribih pogreša en tak zlat mali sonček... He In, I'm back sooner than you think...
Ni komentarjev:
Objavite komentar