Z združenimi močmi smo razvozlali mojo vozovnico za trajekt in naj bi jo lahko uporabil še jutri, naslednjič pa po 11. juniju. Tako da sem kar odpravil v Fukuoko (oz. Hakato), Khaosan hostel za 2200Y, jutri zjutraj pa trajekt za Pusan.
Čeprav je bil Nagasaki depresiven (in tudi negativen, doživeli bare kjer je gaijinom vstop prepovedan), smo imeli danes kar čustveno poslavljanje (ne z Japonci, kje pa so oni še slišali za nekaj tako neuporabnega kot so čustva). Tim in John sta oba obljubila, da me prideta obiskat v Korejo, za slednjega še posebej upam, to bo namreč znak, da je vse v redu z njim. Sicer si je sam kriv, kaj se gre dajat z mojo malenkostjo koliko dni lahko pijemo brez se ustavit - revček je končal v bolnici, čisto rumen (ne, to ni nobena šala z rasističnim podtonom), ker mu njegova jetra nekaj hočejo povedat. Le kdo bi vedel kaj...
Prejšnji odstavek sem začel, da je Nagasaki depresiven... to sploh ne drži, depresiven sem bil jaz. Nagasaki je čisto fajn mesto, ko greš v soboto zvečer ven - no, v bistvu je bila že nedelja zjutraj - je gneča povsod kot na semanji dan in tudi ko smo ob sončnem vzhodu menjali klub je bilo na ulicah še vedno obilo folka.
Japonski kimči je sicer užiten, ne pa užitek kot korejski. Sem (tudi zaradi hrane) izzval kar precej mrkih pogledov, ko so lokalci hoteli vedet, če imam raje Japonsko ali Korejo. Nikoli ne bom razumel ljudi, ki sprašujejo a niso pripravljeni sprejeti odgovora. Pustimo Japonce ob strani, kjer je navideznost edina pomembna stvar (koga še briga resnica, a ne?). A s tem hočejo izsilit laž, ki jih bo zadovoljila? Ma kurc jih gleda, z Japonci vred. Sem jim lepo povedal, da ja, mi je všeč Japonska (mi je res, ker je res lepa, jaz Japoncev ne morem smislit), sploh se nisem lagal in bil pri temu še vljuden... pol zakaj silijo vame naj primerjam? E, in sem primerjal in hrano in folk in povedal svoje. S tem da so neko vrsto moralne zmage odnesli oni - onega nagnusnega naštampanega nasmeška jim nisem uspel zbrisat s face niti s tem. Kaj pa kul Japonci, a ti ne obstajajo? Seveda obstajajo, a to so izjeme, ki potrjujejo pravilo. Ali pa "čefurji" z Okinawskih koncev, pravi južnjaki, še dobro, da sem večino japonskega časa preždel na tistem izgubljenem otoku.
V Nagasakiju pa smo večino časa preždeli v baru Kendall's - bar za gaijine z gaijin lastnikom, vendar tja zahaja veliko lokalcev, ki se učijo angleščino.
Potem malo "clubbing"...
Jutro...ma jutro ko jutro, lahko gremo spat, raje pa ne...
Ni komentarjev:
Objavite komentar