Kar se poti na Japonsko tiče, bi se najbrž lahko spomnil še kake dogodivščine, kajti japonci so res čudaki in pustimo ob strani vso razliko kulturnega balasta, ki ga nosimo s sabo. Najbolj preprosto: menjava Koreje za Japonsko je bil zame večji kulturni šok, kot pa prihod v Korejo. Zato s poti samo še tale dva utrinka, večerni odhod iz Kagoshime in jutranje približevanje Tokunoshimi:
Dela sem se lotil že takoj prvi dan, ker "you never get a second chance the make the first impression" in končal na polju sladkornega trsa. A bo koga začudilo, da sem najprej zagrizel v eno "kanelo"? In, ne me basat, stvar je res sladka! In žetev je kar sladka zadevščina, a kaj ko večino dela opravi "harvester"... No, we're not collecting melange and there are no giant worms around... only deadly snakes. Jp, in največ ravno med sladkornim trsom, ker zadeva dokaj gosto raste in je dobro skrivališče. Ampak če kača ne spizdi pred onim "kombajnom" pa je res prfuknjena...
Zadnje polje trsa pred uspešno končano žetvijo (prvo letošnjo od treh...)
Še preden je bila ta zadnja njiva dokončno pospravljena, smo eni že ročno sadili naslednjo letino
border="0" alt=""id="BLOGGER_PHOTO_ID_5330819772724412850" />Pri kosilu. Filipinka Maru in njena pol japonska hči Mina (20 let)
Gazda Takaichiro
Še en wwoofer, s Honšuja, Suzuki
Seveda sem spet kozle streljal, ko sem ugibal, koliko so stari. Obupal bom. Taka ima 50, Suzuki 32.
Včeraj popoldan je pol bla fešta ob zaključku žetve. Konzerv piva nisem slikal, ne polnih ne praznih, sem pa zato slikal hrano... kot bi jo aranžirali v cvetličarni... surove ribe, seveda. In k vragu prehranjevalne navade, tako pašo za oči je skoraj obvezno poskusit! Sem, vse po vrsti, tudi mesnine. In, po pravici povedano, me je vse pustilo dokaj indiferentnega, tudi suši. Vse pladnje bi menjal za skledo Nandidinega kimčija.
Kasneje sem pogruntal, zakaj se oni skuter tako čudno vozi, in to po levi... Modelu je namreč ime "Vino", helmeto (=čelada) pa je "Aqua" - ko se usedem na skuter in si na glavo nabijem helmeto, sem torej bevanda... hik... itak smo na vasi, kdo me lahko zgazi - razen kombajna za sladkorni trs... No, sinočnja pjanska vožnja se je srečno zaključila, danes zjutraj pa sem imel pravo debilno vožnjo - seveda sem pozabil po kateri strani se vozi, jao kretenu jedan! Kot rečeno, še dobro, da smo na vasi. Sem se pa pred zajtrkom peljal na playo in okusil ocean - za tukajšnje prebivalce je še prehladno, za "baka" slovenca pa je bilo ravno prav za otvoritev kopalne sezone. Recimo da ima voda okoli 18 do 20 stopinj. Čez en mesec pa pravijo, da bo postalo prav vroče, z začetkom deževnega obdobja. In kakšne so te plaže? No, ta je najbližja, za ostale imam še čas...
No, brez fovšije prosim, če boste še bolj pridni v svojem življenju, vas lahko taka plaža doleti dokaj nepričakovano...
Ni komentarjev:
Objavite komentar