OK, I had this dream... in sanje so se ponavljale in ponavljale v nedogled (vsaj tako se je zdelo), vedno enake, vedno iste, prav nič sanjske, le spomin na dogodek izpred dveh tednov, čisto nič izkrivljen: nedeljski "dharma talk" in ameriški menih opisuje svojo iniciacijsko izkušnjo:
"Svojemu učitelju (Seung Sahn sunimu, op.a.) sem rekel, da hočem postat menih. "V redu," je odvrnil. "Kdaj si lahko obrijem glavo?" sem vprašal. "Čez 30 dni," je odgovoril. Nato sem čakal ves ta čas, da postanem menih, vsak dan bolj nestrpen in poln pričakovanja, dokler se nisem po 28 dneh doma nenadoma ustavil in se začudeno vprašal "Zakaj pa sploh hočem postat jebeni menih?" Vprašanje me je iz trenutka v trenutek bolj grizlo, nehal sem spat in sem se ubadal samo še s tem vprašanjem, a vedel sem, da nikogar ne morem vprašat za nasvet, saj si lahko le sam odgovorim. Tako je prišel dan iniciacije, vsi so bili zbrani v zen centru za svečanost, jaz pa si nisem upal vstopit, ker še nisem našel odgovora in sem se sprehajal po ogromnem vrtu centra, ki meji na gozd. Včasih so po okolici lovci na veliko streljali zajce, vendar je center odkupil vsa zemljišča in smo lovcem povedali, naj ne hodijo več pobijat na privatno posest. Lovci niso bili veseli, zajci pa toliko bolj in so se na veliko razmnožili in celo manj plašni so postali. In tako jaz hodim in naletim na zajca, ki nekaj gloda. Oba se ustaviva in si pogledava v oči, nato on "crunch crunch" nadaljuje z glodanjem, mene pa nekaj lopne po tilniku: "Who the fuck cares WHY! I just want to!" Zajec se ne sprašuje, ZAKAJ gloda tisto reč, jo pač gloda in je zadovoljen, ker mu je všeč ali ker tako čuti. In pohitel sem v center, da ne bi slučajno jaz zamudil obreda svoje iniciacije."
Mogoče sem prevzeten, ampak se mi premočno zdi, da sem si danes ponoči nekaj zelo trudil dopovedat in mislim, da celo vem kaj. Mislim, da je to odgovor, o katerem je govoril opat, odgovor, ki ga že imam: "Who the fuck cares WHY!"
Priznam, da si želim kakšen drugačen odgovor, čeprav vprašanja še ne poznam (in seveda dvomim, da ga bom kdaj izvedel).
WWOOF gostitelja
Riževa polja pozimi - dolgčas
V šotor na pečen krompir (kjer ti zraven ponudijo sladkor, fuj!)
Prava reklama za Love motel: Come toghether...
Industrijska cona
Bloggers out there! Ima kdo kaj izkušenj s tem bloggerjem? Hočem omogočit komentiranje objav prav vsem, pa mi ne rata... v nastavitvah sem to že nastavil, pa se nič ne spremeni... kakšen predlog? Another question: bojda mi je ena dobra duša označila blog z zastavico, po pomoti menda, zdaj pa je ne zna več snet; meni se, žal, ne da samo zaradi tega začet objavljat (s)porno vsebino na blogu, torej je tudi tu kak nasvet dobrodošel.
Nedelja popoldan - A Strange Meditation
Gostitelja sta me povabila k nedeljskemu dharma talku, pa sem se seveda odzval. Njihov Buddha hall mi že sprva ni bil všeč, sploh nimajo kipa Buddhe, le en velik plus je na steni in namesto da bi sedeli na mehkih povštrčkih smo si žulili riti na trdih klopeh. Klop mi je bila za meditiranje sicer bolj všeč kot tla, a kaj, ko je med mojimi poskusi zena en tip z odra stalno nekaj nakladal, najbrž je novincem dajal navodila za meditacijo, a je s tem zelo zelo motil ostale, ki to že "obvladamo". Potem so prišle na vrsto sutre, a se nikakor nismo ujeli, pa naj sem poskušal Dae darani, Kwan seum bosal, niti Srčna sutra ni šla zraven, ne v korejščini ne v angleščini! Šele potem sem opazil, da so njihove pesmarice strahotno debele, ne kot moja na par straneh. Ah, koliko se šele moram naučit o budizmu....
OK, šalo na stran. Ja, res sem bil pri nedeljski maši, iz več razlogov. Prvič, ker sta me gostitelja res vljudno povabila, skoraj prosila, da grem z njimi - na podeželju si z družbo tujca gotovo malce dvigneta ugled, kar se je izkazalo za resnično, saj je župnik osebno prišel do nas, da mi zaželi dobrodošlico. Če sem razveselil svoja gostitelja s to majhno uslugo, sem zadovoljen. Drugič, ker smo praktični: zastonj kosilo po maši ;-)
Damn, samo še wireless manjka tej cerkvi!
Sem ugotovil, da nikjer še nisem omenil, kje sploh se trenutno nahajam, razen tega, da sem v vukojebini...
Torej, sem na kmetiji, kjer organsko gojijo sladke buče, lastnik je Kyung Yeon Keum (jebena romanizacija, tip je Kyung Yon K'm), v zaselku Hwasan-7 ri, najbližji omembe vreden kraj je Hwaseong, ki ga boste zastonj iskali na zemlejvidih ali Google Maps - nahajam se približno tam, kjer je kovanec na zahodni korejski obali. Desni kovanec je lokacija, kamor sem namenjen v prihodnjih dneh, Nodong-ri, najbližji omembe vreden kraj je Jinbu, začuda obstaja celo na mojem zemljevidu, kjer me za oddih od buč čaka "collecting and seeding wild vegetables, chopping firewood and some language exchanges". Glede na letni čas se bom najbrž spremenil v wood chopperja.
Zanimivost: v Koreji se rodiš že star eno leto. So mi pač povedali, da mogoče že imam 44 let, vendar jih imam po korejsko že 45. Damn, to pa je nek hud time-slip ali Einsteinov paradoks dvojčkov? Devet ur na letalu pa sem se eno leto postaral...
V opravičilo vsem vukojebinam nalagam tukaj shot, narejen z webkamerco, narejen na kraju s katerega nalagam to objavo: lepo prosim, poklon do tal korejskemu wirelessu!
Ni komentarjev:
Objavite komentar